(Intervju) Medeja Lončar: Mladim smo pokazali, da je inženirski poklic lahko tudi njihova prihodnost

01 jul 2019

Dejstvo trenutnega razvoja, pravi Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, je, da bo ekonomska moč v rokah tistih, ki bodo obvladovali nove tehnologije. Raznoliki timi so praviloma bolj uspešni, zato je vloga žensk za razvoj še kako pomembna. Od tu izvira ideja za natečaj Inženirka leta, katerega pobudnica je Lončar in s katerim želijo mladim predstaviti ženske inženirke. Za zgled in navdih.

Intervju je bil pripravljen za MQ revijo Združenja Manager marca 2019. 

Od kje izvira vaša ideja za natečaj Inženirka leta? Zakaj so inženirke pomembne za našo družbo? Zakaj so po vašem mnenju premalo izpostavljene?

Kot žensko, ki sem že dolga leta na vodilnem položaju tehnološkega podjetja, me vedno zanima razvoj: tako poslovni kot tehnološki, pri čemer so kadri z ustreznim znanjem in kompetencami predpogoj za uspešnost. Različne študije kažejo, da je zastopanost žensk v tehničnih poklicih nizka, prav tako velja za študijska področja tehničnih poklicev: v Evropi je le dobra četrtina deklet, v Sloveniji ena tretjina. Bolj kot se pomikamo proti vrhu piramide vodenja podjetij, nižji je delež žensk. S tem se v okviru Sekcije managerk pri Združenju manager ukvarjamo že vrsto let: čeprav je delež žensk s terciarno izobrazbo v Sloveniji precej višji od deleža moških in znaša 58 %, jih je na vodilnih mestih le še okrog 20 %, na najvišjih pa 5 %.

Neizpodbitno dejstvo trenutnega razvoja je, da bo ekonomska moč v rokah tistih, ki bodo obvladovali nove tehnologije. Raznoliki timi so praviloma bolj uspešni, zato je vloga žensk za razvoj še kako pomembna. Osebno in poslovno v največji možni meri podpiram projekte, ki spodbujajo enakopravno zastopanost spolov in razvoj družbe. Že dolgo smo čakali na neko konkretno idejo, kako spodbuditi in povečati vidnost žensk v tehnološki panogi, a sam povod za natečaj Inženirka leta se je rodil ob branju knjige 4. Industrijska revolucija ustanovitelja Svetovnega ekonomskega foruma Klausa Schwaba, ki izjemno pronicljivo opisuje tako tehnološke spremembe, kot tudi ekonomske in družbene vplive, ki jih prinaša digitalizacija.

Kakšne so razsežnosti, kakšen je pomen tega natečaja? Kako ga vidite čez npr. 10 let?

Natečaj Inženirka leta v prvi vrsti poudarja pomen tehnoloških znanosti za razvoj družbe, pri čemer izpostavljamo tiste, ki ne samo s prispevki na tehnološkem področju predstavljajo vzor mladim, temveč s svojim celovitim življenjskim nazorom izražajo vrednote, ki jih naša družba potrebuje, da bo trajnostno in učinkovito vodila naš planet za prihodnje generacije. To so ženske, ki danes ustvarjajo prihodnost in z natečajem dobijo glas in pozornost, ki si jo zaslužijo.

Partnerji in podjetja imamo s tem projektom možnost, da vplivamo na razvoj tehnološke panoge. Čez deset let si želim, da bi tudi zaradi projekta bila zastopanost žensk, pri vodenju podjetij na tehnološkem področju, večja.

Moto natečaja je: Od nevidnosti k navdihu. Ga lahko na kratko razložite? Na koga želite z natečajem vplivati?

V svoji dolgoletni karieri sem se velikokrat srečala s situacijami, v katerih so bili sogovorniki presenečeni nad mojo vlogo v tehnološkem podjetju, vendar zgolj zaradi splošnih prepričanj, da tehnologija ni žensko področje. Marsikatera ženska zato raje ostane nevidna v podjetju, kot pa da bi se izpostavila. Z natečajem želimo, da tiste nevidne ženske v tehnoloških podjetjih dobijo več priložnosti za širšo prepoznavnost svojega znanja in izkušenj, kot tudi da spodbudimo tehnološki razvoj. S projektom želimo tudi spreminjati družbene vzorce, na podlagi katerih posameznice oblikujejo svojo preferenco do tehniškega področja, kar se zgodi že zelo zgodaj v razvoju, večinoma v osnovnih šolah. Skozi pogovor z inženirkami v Siemensu smo ugotovili tudi, da je pri večini za odločitev za tehniški poklic bil odločilen nek pomemben vzornik v mladosti : netradicionalna učiteljica fizike, oče elektroinženir ali pa kreativni učitelj tehniškega pouka. Mladim primanjkuje vzornikov, še posebej žensk , ki so uspešne v tehničnih poklicih. Velik delež ekonomskega razvoja je vezan na tehnološko področje, nam pa inženirjev primanjkuje. In pri tem ženski del bazena talentov enostavno ni izkoriščen.

Natečaj je bil prvič izveden v drugi polovici lanskega leta. V začetku januarja smo dobili prvo Inženirko leta 2018. Kakšen val je ta sprožil v družbi? Kakšni so prvi rezultati, kakšen je odziv?

Osebno vidim več področij, na katerih je natečaj pognal kolesje, ki je pomembno za razvoj družbe in smo ga do zdaj zgolj ogledovali. Med samimi inženirkami je natečaj prinesel nov, svež veter v njihov vsakdan. Postavili smo jih na mesto, ki si ga zaslužijo zaradi svojega znanja in vrednot, ki jih odražajo.

Celotni družbi smo pokazali izjemne posameznice, ki krojijo našo prihodnost in dali smo jim glas, da jih družba tudi sliši. Inženirski poklici so izjemno kreativni, vse kandidatke pa so pokazale, da imajo poleg inženirskih še ogromno drugih kompetenc. So lahko glasbenice, športnice, mame , raziskovalke – odlične vzornice novim generacijam. Natečaj je daleč od enkratnega dogodka, postati mora pomemben poganjalec tehnološkega razvoja, ki zagotovo predstavlja in ustvarja prihodnost. Mladim pa smo pokazali, da je inženirski poklic lahko tudi njihova prihodnost.