Inženirke: dokler ne iznajdemo ´cepiva´, ima problem cel svet

16 sep 2020

Katja je dijakinja. Razmišlja, kaj in kako naprej po zaključeni gimnaziji. Po dogodku Ne teslo, Tesla bom, ki mlade navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost, prispe njeno e-sporočilo. Obdajajo jo dvomi o študijski odločitvi. Zanimajo jo vode managementa, a se boji, da ima kot ženska manj možnosti. Poleg tega je zelo tehniški tip človeka: »Delo kot ga ima direktor Gorenje Orodjarna, po izobrazbi inženir strojništva, bi mi tudi zelo ustrezalo in me veselilo. A se tu spet pojavi težava, da ženske v tej smeri podcenjujejo, sploh moški z mislimi, češ, kaj bo mene ena ženska učila …«. 

Njene dileme so v sodobnem okolju skorajda neverjetne. A njeni pomisleki ne segajo v prejšnje desetletje, stoletje ali tisočletje. Datirajo v april 2019, le dobro leto dni nazaj. Katja tudi ni študentka v kateri drugi državi. Šola se na ugledni slovenski gimnaziji. In prihaja iz družine, ki jo pri njenih izbirah podpira.  

Ambicija: ne potrebujemo več promocije inženirstva med mladimi

Po zadnji dostopni raziskavi Evropske komisije iz leta 2018 ima Slovenija med državami EU največji delež diplomantk na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (t. i. STEM študiji). Povedano drugače in v številkah: z dvajset (!) STEM diplomantkami na tisoč oseb v starosti od 20 do 29 let zasedamo prvo mesto v Evropi. Zakaj ta podatek ne sme dopuščati prevelikega veselja? Ker je z vpisom na STEM študije podobno kot s številom obolelih za koronavirusom. Posamezna država ima lahko boljše številke: manj kot 2.000 primerov okužbe s covid-19 na milijon prebivalcev, medtem ko jih ima druga država več 3.000. A problem ima, do iznajdbe cepiva, cel svet. Enako je z vpisi deklet na STEM študije. Države se sicer lahko razlikujemo in ponašamo z nekaj odstotnimi točkami razlik, a rast vpisa na STEM študije in razumevanje nadarjenosti v družbi renesanso doživlja sorazmerno počasi.  

Ko nekoč v prihodnosti ne bomo več potrebovali promocije inženirstva med mladimi, ker se bodo na tehniške fakultete z žarečimi očmi vpisovale stotine mladih, polovica deklet in polovica fantov, bodo za to v veliki meri zaslužne Inženirke leta. Ker v družbi niso več nevidne, temveč navdih.  

Piše: Edita Krajnović, soustanoviteljica iniciative Inženirke in inženirji bomo! Besedilo je v celoti objavljeno v Delovem Gostujočem peresu