Prijatelji so ji svetovali, naj se predstavlja kot moški

04 feb 2022

Sem Nika. 29-letna magistrica fizike iz Zasavja. Plezalka. Bivša letalska inženirka in ena od nominirank izbora Inženirka leta 2019. Sem pa tudi malo geek. Tak pretežno introvertiran, ki nadvse uživa, če lahko rešuje kak kompleksen tehnični problem in se mu ni treba preveč ukvarjati s politiko, financami in ostalimi podobnimi ne-eksaktnimi področji.

Povsem na začetku svoje profesionalne kariere sem imela precej edinstveno priložnost priti v stik s start-up okoljem in tako sem se kakšno leto nazaj po spletu okoliščin znašla na predavanju o razvijanju podjetniške miselnosti. Izjemen predavatelj nas je popeljal skozi načine razmišljanja, miselno naravnanost, in trike, ki jih izvaja naš um. Potem pa je rekel nekaj, kar se me je globoko dotaknilo.

Da ljudje, ki so uspešni v šoli, praviloma ne dosežejo nobenega posebnega uspeha v življenju.

Auč. Kot zlata maturantka in nekdo, ki zelo ceni izobrazbo, me je ta trditev iskreno zabolela. Potem pa sem o njej začela razmišljati. In ugotovila, da je pravzaprav resnična, saj večina mojih kolegov, ki so bili uspešni v šoli (vključno z mano) trenutno v življenju ne počne ničesar zelo posebnega. Večinoma hodimo v službo, kjer zasledujemo vizijo nekoga drugega in menjamo svoj čas za plačo. Sicer se imamo precej dobro – imamo super hobije, (nekateri) otroke, in zelo zanimive izzive v službi. Ampak smo večinoma ujeti v okvirje, ki so nam jih postavili drugi in živimo v sistemu, ki nas pelje po udobni, varni in začrtani poti.

In ali je na koncu te poti uspeh? Verjetno odvisno, kako ga definiramo. Nisem prepričana, da sem našla celovit odgovor, vendar se mi zdi, da zame uspeh med drugim vključuje to, da lahko delaš stvari, ki so ti všeč in ki so tvoja strast, da se sam odločaš, kako razporediš svoj čas, si neodvisen, finančno svoboden, da imaš privilegij, da lahko počneš stvari, ki nekaj pomenijo, ter moč, da dejansko kaj spremeniš.

In kar naenkrat mi je postalo jasno, da sta pot, na kateri sem, in moja definicija uspeha kar precej divergentni. In pa, da moje tehnično znanje mogoče ne bo zadostovalo, da dosežem tako definiran uspeh. Zato sem se odločila, da razširim svoje obzorje. Začela sem iskati projekt, ki bi mi dovolil, da se učenja lotim v praksi, in na katerem bi lahko ustvarila nekaj svojega. In poklopili so se trije dejavniki:

• v Slovenijo je prišel Kickstarter, platforma za množično financiranje, ki jo že dolgo spremljam, in ki sem si jo vedno želela preizkusiti,
• dobila sem idejo za namizno igro, ki se je po izdelavi prototipa in začetnem testiranju izkazala za zabavno,
• zaradi epidemije covid-19 je veljalo popolno zaprtje države, in ker je Zasavje majcena regija, ki nima gora, sem imela kar naenkrat veliko prostega časa.

In sklep? Naredimo namizno igro in jo izdajmo na Kickstarterju!

Verjetno ste opazili, da sem preskočila v množino – takšen projekt se mi je zdel prevelik zalogaj, da bi se ga lotila sama, zato sem ga delila z ekipo. In eden od njenih najpomembnejših članov je Blaž, moj partner in soplezalec. Imela sva nekaj dolgih pogovorov, v katerih sva preigrala možne scenarije, in na koncu sklenila, da si projekt oba želiva izpeljati.

V naslednjih mesecih smo se aktivno lotili razvoja igre in priprav na Kickstarter, ki so v jeseni postale tako obsežne, da sem se odločila, da pustim službo letalske inženirke, da bom imela dovolj časa, da se bom lahko popolnoma posvetila našemu projektu.

Kickstarter kampanjo smo zagnali 11. januarja. In mislim, da lahko rečem, da je uspešna. Zastavljeni cilj 6000 EUR smo dosegli v kratkih 6 urah, trenutno imamo že več kot 2000 podpornikov, finančno pa se bližamo številki 90 000 EUR.

In če pogledam nazaj, lahko rečem, da sem v teh nekaj mesecih osvojila veliko več znanja, kot sem pričakovala. Bila je nora izkušnja in z veseljem sem ugotavljala, da mi fizikalno znanje pride zelo prav tudi na drugih področjih. Recimo pri marketingu. Ko sem prvič poslušala, ko je razlagal o raznih ROAS, ROI, pixlih in conversion rate-ih, se mi je zdelo področje blazno kompleksno. Ko sem se ga lotila, pa mi je postalo jasno, da so vse te fine besede v resnici matematično povsem enostavne, in da kot fizik včasih vidim stvari in postavljam vprašanja, ki jih ljudje z manj tehničnim ozadjem ne.

Opazila sem tudi, da mi je očitno zopet uspelo najti področje, kjer je žensk izrazito manj kot moških. In ne le enega, temveč dva. Prvo je podjetništvo, kjer trenutno v Sloveniji obstajajo izobraževanja in spodbude, namenjene ženskim podjetnicam, da bi povečali njihov delež. Drugo pa je razvoj namiznih iger. Ko sem brskala po spletnih straneh največje svetovne baze namiznih iger, sem na forumu zasledila zapis uporabnice, ki je spraševala, ali mora biti kot ženska pri razvoju namiznih iger na kaj še posebej pozorna, in dodala, da so ji prijatelji svetovali, naj se predstavlja kot moški, ker bo imela tako boljše možnosti za uspeh. In to v letu 2021! Si lahko predstavljate?

Nekje na tej točki se je moj fizikalni introvert odločil, da bi mogoče začel pisati blog. Z namenom, da pokažem, da se da. Da se fizik, ki je poleg tega še ženska, lahko loti razvoja namiznih iger in podjetništva, in da je pri tem lahko uspešna. V upanju, da s tem mogoče navdihnem še kako naravoslovko in kakega naravoslovca, da se bosta tudi onadva lotila česa drugačnega.

Ker dragi naravoslovci, resnično verjamem, da s tem, ko se fokusiramo samo na svoja področja, svet prikrajšujemo za ogromno potenciala. Za kopico inovativnih rešitev, ki bi jih naše znanje in naš pogled na svet omogočilo.

In kar je še bolj žalostno, velikokrat s tem omejujemo sebe. Ker nam je fino, ko udobno bivamo v uokvirjenem sistemu in se zakopljemo v strokovne probleme. Ampak na dolgi rok morda izpuščamo krasno priložnost, da bi stopili iz okvirjev in dosegli še kaj več.

In drage dame, ker je čas, da svetu enkrat za vselej izbrišemo zakoreninjeno idejo, da kot dekleta na profesionalnem področju česa ne moremo. Na nas je, da poskrbimo, da v prihodnosti takšnih zapisov na forumih ne bo več.

In kam grem od tu? Upam, da nam bo uspeh na Kickstarterju omogočil, da bomo ustvarili platformo, skozi katero bomo izdajali namizne igre, skozi katere bomo širili znanje, ideje in zanimanje za raziskovanje. Pa tudi, da nam bo ta projekt omogočil prvi korak proti večji svobodi. Tako finančni, kot časovni.

Vem tudi, da že zelo pogrešam fiziko, in načrtujem, kako se bom v prihodnosti poglobila v numerične metode. In da mi bo znanje, ki sem ga pridobila skozi to noro izkušnjo zagotovo pomagalo, da bom lahko določene stvari videla skozi drugačno perspektivo, in mogoče, mogoče, našla rešitve, ki jih sicer ne bi.

In mislim, da vem tudi, zakaj ljudje, ki so uspešni v šoli, ne dosežejo ničesar 'velikega' v življenju. Morda drugače definirajo uspeh. Morda pa si tako kot jaz preprosto nikoli ne vzamejo časa, da bi razmislili o tem, kaj uspeh je, in potrebujejo nekoga, ki jih bo dregnil. In čisto potiho in naskrivaj upam, da s tem, ko delim svojo izkušnjo, morda spodbudim še koga, da si vzame trenutek za razmislek.